Marin Medak preveslal južnokorejsko obalo
15. Marec 2011 · Piše Ivan Župič
Uspelo mu je. Marin Medak je v manj kot mesecu dni v družbi angleškega kajakaša Simona Osborna preveslal obalo Južne Koreje. Avanturo sta zaključila 14. marca 2011 v marini Sokcho. Krajši pogovor z Marinom, ki je bil opravljen pred nekaj dnevi, si lahko prebereš v prispevku, več o podvigu na njegovem blogu, bolj konkreten pogovor pa bo na vrsti, ko se vrne domov.
Kakšna je razlika med tistim, kar si pričakoval in tistim, kar si dobil na tem podvigu?
Razlika je ogromna. Na odpravo se oba s Simonom nisva dovolj organizacijsko pripravila in sva razmere nekoliko podcenila. To naju sedaj malo tepe, ampak se ne dava :). Predvsem me je presenetila gostoljubnost Korejcev in močan, ki nam dela preglavice zadnji teden. Korejci so nenormalno prijazni in gostoljubni. Včasih se zgodi, da so nad najinim veslanjem bolj navdušeni oni kod midva. Kjerkoli izstopimo na obalo se ob kajakih zbere množica, ki gleda z široko odprtimi očmi, kako pospravljamo stvari in kaj vse imamo s seboj. Ponavadi se to konča s povabilom na obed ali s prostorom za prenočitev. Tudi korejska obalna straža je fantastična. Na zahodni strani sva imela na vodi neprestano spremstvo policijske ladje, sedaj na jugu nekoliko manj, nas pa še vedno spremljajo.
Kako bi vse skupaj primerjal z lanskim veslanjem po Jadranu?
Če potegnem vzporednice z lanskoletnim Jadranskim in Jonskim morjem, je skupni imenovalec samo veslanje, vse drugo je popolnoma drugače. Razmere na Jadranu so bile idealne, tukaj pa se borimo z vetrom, morskimi tokovi, meglo in nizkimi temperaturami. Prav tako se morava izogibat velikim tovarnam, elektrarnam in pristaniščem. Koreja je za nekaj lig višje od Jadrana, a prav zaradi tega sem se odločil za to potovanje. Nabiranje izkušenj je poglavitna stvar.
Lahko opišeš tvoj ‘delovni’ dan?
Normalen dan se začne z bujenjem ob šesti ali sedmi uri, odvisno od plime in oseke. Za zajtrk pojeva vsak po paket nudlov in v eni uri sva že na vodi. Nato veslava neprestano 8 ali 9 ur, pristaneva na kakšni plaži, postaviva šotor in Simon skuha večerjo. Je dober kuhar, zato jaz raje pomivam posodo :). Zaradi nizkih temperatur in vetra se ne ustavljava za kosilo, ampak na vodi pojeva le kakšne čokoladice in posušeno govedino. Pred spanjem še posodobiva najine spletne strani (tudi SImon piše blog http://www.seakayakingcornwall.com/latest-news), ob desetih oba že trdno spiva.
Kako se spopadaš z utrujenostjo in nizkimi temperaturami?
Za utrujenost ne moreš nič narediti, to pač spada zraven. Trudiš se čim več spati in čim več pojesti. Na žalost nama slednje dela nekaj preglavic, ker zmanjkuje časa za vse. Jeva samo zajtrk in večerjo. Za nizke temperature pa je ključna dobra oprema. Sandilineov anorak in hlače iz gore-texa ter termo perilo me idealno varujejo pred mrazom in vetrom. Je pa problem ko se ustaviš. Namreč oblečen si za veslanje, ko migaš. Če bi bil oblečen za stanje na vetru, bi se med veslanjem preveč potil.
Na začetku si imel precej težav z dovoljenji in policijo, ki te ni spustila na morje. Kako se je to uredilo in kakšni so odnosi z oblastmi zdaj?
Na začetku so bili policisti prestrašeni nad najino odpravo :). Počutili so se odgovorne za najino varnost in skrbelo jih je, da bi se nama kaj zgodilo. Na srečo sva imela pomoč gospoda Haja, ki se je z njimi pogajal v najinem imenu in uspel priboriti zmago! Sicer sva morala pristati na policijsko spremstvo, ampak to ni vplivalo na način najinega potovanje. Vedno sva počela tisto, kar bi tudi brez spremstva. Sedaj so odnosi naravnost idilični. Na policijskih postajah smo se že tuširali, jedli, greli in predvsem pili kavo.
Del poti vaju je spremljal tudi budistični menih, ki ni bil nek retro tip v oranžni halji na lesenem čolnu, ampak precej moderen možakar.
Ja, še vedno je z nama. Predvidoma še dva, tri dni, tako simpatična sva mu. Menih je elektro inženir in otrok moderne države, zato uproablja iPada tudi na kajaku :). Je zelo simpatičen in v veliko pomoč nama je, ker lahko preko njega komunicirava z domačini. Včasih se zdi, da je najin pripovedovalec zgodb, ker vsem razlaga o najinem podvigu :).