Plesni opus Jasne Knez

Plesni opus Jasne Knez sodi med pomembne vzgibe za razvoj slovenskega sodobnega plesa. Ker je ples po svoji naravi vezan na trenutek “tukaj in zdaj” – obstaja namreč le, ko se dogaja, se krhke, hipno minljive, pogosto v obrobnih ali nekonvencionalnih prostorih in okoljih izvajane plesne umetnine, kakršnim je zavezana Jasna Knez – in zaradi katerih je tako izvirna in posebna – v času kaj kmalu razpršijo; še posebno, ker plesalka nikoli ni imela in še vedno nima dovolj opazne publicitete. Danes pa je tako: če nisi kar naprej v medijih, za javnost ne obstajaš, pri čemer pa prisotnost v medijih pogosto ni sorazmerna s kakovostjo ustvarjalca! Zato dobršnega dela Jasninega dela in delovanja naša kulturna javnost ne pozna dovolj, obenem pa ljubitelji, poznavalci in plesni strokovnjaki, ki vsa leta spremljamo njeno delo, vse bolj prepoznavamo njegovo vrednost.

Plesne temelje si je pridobila v šoli Žive Kraigher, pozneje pa se je izpopolnjevala na London Contemporary Dance School, na Mednarodni poletni plesni šoli v Rovinju, na številnih seminarjih v tujini ter na svojih plesnih popotovanjih po svetu (nekdanja Jugoslavija, Sudan, Taškent …). Kot slovenska sodobna različica legendarne Isadore Duncan pa je Jasna Knez ostala zvesta avtorskemu soloplesu, ki temelji na improvizaciji in raziskovanju giba, iščoč vedno nove, na naravnem gibu temelječe, a obdelane in sofisticirane plesne oblike. “ Narediti nekaj, česar ne naredi nihče drug tako kot ti: ko radoveden, pripravljen na igro, spontan in iskriv misliš, da svobodi ni konca.” Vendar Jasna goji improvizacijo kot ustvarjalno metodo in odrsko obliko, …